Psihologija in sociologija sta vedi, ki se posvečata preučevanju ljudi. Toda glavna razlika je v tem, kaj je objektivna spremenljivka vsakega od njih. V zvezi s psihologijo je najpomembnejša in relevantna spremenljivka v njegovem raziskovanju človek kot individualni objekt. Nasprotno, Sociologija bo imela kot glavni dejavnik analize družbo, skupino ljudi kot celoto
K prejšnji razliki je treba omeniti še druge, povezane z metodologijo, področji ali vejami, ki jih sestavljajo, poklicnimi priložnostmi ter glavnimi predstavniki in dobro znanimi osebnostmi v vsakem od njih.V tem članku bomo izpostavili najbolj opazne razlike in skušali pojasniti, v čem se psihologija razlikuje od sociologije.
Kako se psihologija in sociologija razlikujeta?
Znano je, da morajo obstajati razlike med psihologijo in sociologijo, saj lahko ločeno študiraš ali se usposabljaš v eni ali drugi disciplini, odvisno od interesov, ciljev, študijskih spremenljivk ali dela, ki ga opravljaš. želite posvetiti Nato bomo podrobneje opisali in videli, kakšne so te razlike in kaj dela ti dve različni znanosti.
ena. Definicija
Ko pogledamo definicijo in etimologijo vsakega izraza, spoznamo eno od razlik med psihologijo in sociologijo, odraža se v razlikovanju študijskega pristopa, ki ga predlagata.
Beseda psihologija je sestavljena iz izrazov "psiho", ki se nanaša na um ali dušo, in -logia, ki izhaja iz grške besede "lógos", kar pomeni študij ali znanost.Če torej upoštevamo koren in pripono, ki tvorita besedo Psihologija, lahko rečemo, da je to znanost ali preučevanje uma ali duše
To je disciplina, ki je zadolžena za preučevanje, raziskovanje in razumevanje človeškega vedenja, tako njegovega zunanjega kot notranjega izraza in odnosa, ki se pojavi med tema dvema. Njegovo funkcijo je mogoče uporabiti na različnih področjih, kot so klinično, izobraževalno ali delovno, tako pri zdravih osebah kot pri osebah s psihopatologijami.
Izraz sociologija je sestavljen iz leksema "Partner", ki se prevaja kot partner ali spremljevalec, in morfema -logia ali logo, ki se, kot smo že poudarili, nanaša na študij ali znanost. Na ta način bomo rekli Sociologija je znanost ali preučevanje družbe, kolektiva Je družboslovna veda, osredotočena predvsem na preučevanje interakcij, ki proizvajajo v družbi.
2. Spremenljivke, ki jih preučujete
Če upoštevamo definicijo vsakega koncepta, predstavljeno v prejšnjem razdelku, lahko že dobimo predstavo o tem, na kaj se bo posamezna znanost osredotočila. V sklicu Psihologija, osredotočena na preučevanje uma, kot smo že poudarili, bo kot glavno spremenljivko imela analizo in preučevanje posameznika, osebe kot celoto, kakšni so njihovi miselni procesi, osebnosti, čustva, vedenje, pa tudi morebitne spremembe, ki jih subjekt lahko predstavlja.
Toda kljub temu, da so osredotočeni na poznavanje človeka kot individualnega subjekta, živijo v družbi, ki vpliva in vpliva na vedenje posameznika, s čimer odpira študijo tudi interakciji subjektov med njimi in s kontekstom zunanje spremenljivke, ki vplivajo in lahko povzročijo spremembe notranjih spremenljivk človeka.
Po drugi strani se je sociologija osredotočila na preučevanje, posebej družbe, ljudi kot skupine, ki si deli okolje in medsebojno deluje. Na ta način bodo spremenljivke za analizo družina, skupine prijateljev, delovna skupina... Skupina ljudi, ki medsebojno sodelujejo v večji oz. manjši meri, ki tvori tesnejše in intimnejše odnose ali, nasprotno, manj intenzivne.
Študija v manjšem obsegu bo izvedena z vidika mikrosociologije, osredotočena na dnevne interakcije in minimalne enote, ki jih lahko najdemo v družbi. Po drugi strani pa bo makrosociologija analizirala strukturo družbe in se osredotočala na specifične dogodke, ki prizadenejo večje število ljudi, kot so vojne, katastrofe ali revščina.
3. Uporabljena metodologija
Čeprav obe znanosti uporabljata kvalitativne metode, osredotočene na nenumerične in kvantitativne podatke, ki se nanašajo na analizo numeričnih rezultatov.Lahko poudarimo, da je ena najpogosteje uporabljenih raziskovalnih tehnik v psihologiji eksperimentalna, to usmerja njeno študijo k poznavanju vzrokov vedenja, to je neposrednega odnosa med eno in drugo spremenljivko, kot je variacija v eni od njih. pomeni spremembo drugega. To je metoda, ki predstavlja najvišjo stopnjo nadzora in edina omogoča, da govorimo o vzročnosti.
Po drugi strani pa se Sociologija ne bo osredotočala na preučevanje vzročnosti, temveč bo uporabljala korelacijsko metodo, ki omogoča govor o razmerja med spremenljivkami, vendar ne navaja, kaj je vzrok in kaj posledica, katera je smer učinka ali katera je neodvisna spremenljivka in katera odvisna.
4. Socialna psihologija VS Sociologija
Znotraj psihološke znanosti je socialna psihologija tista veja ali vrsta psihologije, ki lahko povzroči največ zmede, ki predstavlja največ podobnosti s sociologijo.Kot že ime pove, Socialna psihologija je posebnost psihologije, ki svoje raziskave osredotoča na osebo kot družbeni subjekt, to je vpliv družbe in skupine na določenemu posamezniku.
Subjekt študija bo posameznik, opazovano in analizirano pa bo, kako življenje v družbi in odnosi z drugimi ljudmi vplivajo na različne spremenljivke, kot so vedenje, spoznanja ali čustva. Večina pregledanih skupin bo majhnih, manjših, saj imajo prav te na koncu večji vpliv na posameznika.
Nasprotno, Sociologija, ki preučuje družbo kot celoto, bo uporabila analizo večjih skupin, ki bo iskala predstavnike družbe. Ne osredotoča se na posamezne subjekte, temveč kot spremenljivke analize uporablja večinoma velike skupine in skupine ljudi.
Z drugimi besedami in v povzetku se socialna psihologija osredotoča na posameznika in opazuje, kako družba vpliva nanj in ustvarja spremembe v njem. Ravno nasprotno, sociologija preučuje družbo kot celoto, spremembe, misli, vedenje, različice, ki jih imajo ljudje kot skupina.
5. Delovna področja
Glede na razlike v funkcijah vsake vede, tudi poklicne priložnosti, ki jih bo imela vsaka, bodo različne Naprej bomo predstavili glavna področja, na katerih se lahko specializirate tako v psihologiji kot v sociologiji in se tako lahko posvetite delu:
Psihologija predstavlja različna področja uporabe, kjer se subjekt lahko usposobi in specializira za delo: klinična psihologija, osredotočena predvsem na preučevanje in zdravljenje posameznikov s psihopatologijami; Psihologija organizacij, z zanimanjem za delovno mesto, kako vpliva na vedenje ljudi; Pedagoška psihologija kot študij učenja; Evolucijska psihologija, raziskovanje razvoja posameznika; Socialna psihologija, analizira način, kako družba, drugi ljudje, vplivajo na posameznika; Nevropsihologija daje pomen znanju o možganih.Psiholog bo svoje delo lahko opravljal na različnih področjih, kot so šole, zdravstveni domovi ali organizacije. Opravljanje funkcije psihoterapevta ali bolj funkcije raziskovalca.
Na področju sociologije so glavne zaposlitvene možnosti: družbena intervencija, usmerjena predvsem v ozaveščanje družbe, ki jo izvajajo nevladne organizacije, javna uprava ali različne fundacije; družbene raziskave, opravljanje na primer dela svetovalca, potrošniškega tehnika ali oglaševalskega komuniciranja in trženja ter mnoga druga; izobraževanje, tu sociologi svoje delo usmerjajo v ocenjevanje znanja ter prepoznavanje veščin in stališč; organizacija dela, načrtovati, vrednotiti in upravljati strukture organizacij; in politika, osredotočena na javne politike.
7. Glavni menedžerji
Glede na različne šole, ki sestavljajo psihologijo, bo imela različne predstavnike, nekateri najbolj znani so: Wilhelm Wundt, ki je svoje študije temeljil na eksperimentalni psihologiji; Sigmund Freud je bil oče psihoanalize; John Watson, ustanovitelj biheviorizma; Aaron Beck, predstavnik kognitivne psihologije in študija depresije; Frederic Skinner, znan po operantnem kondicioniranju, in Martin Seligman, pomembna osebnost v pozitivni psihologiji.
V zgodovini sociologije so bile pomembne osebnosti, ki so k njej prispevale: Émelie Durkheim, znana kot ena od ustanovnih očetov sociologije, je skupaj s K. Marxom in M. Webrom uveljavila to znanost kot akademska disciplina; Karl Marx, vodilna osebnost komunističnih in socialističnih idealov; Max Weber, ustanovitelj sodobnega študija sociologije in Henri de Saint-Simon, ki velja za predhodnika socializma.